Mislim, da ne bo škode, če podelim še nekaj mojega razmišljanja glede sprejemanja odločitve in pravilne izbire. Pa se bom danes osredotočila na naslednje. Osebnostne lastnosti našega psa določajo, kakšna naj bo naša interakcija s psom. Tukaj v ospredje ne postavljam pasme (seveda genetskega vidika ne izključujem), temveč osnovne osebnostne lastnosti:
– nežen, mil in blag karakter, nagnjen k podreditvi;
– nahajpan, razštelan in »hard to handle« karakter s serijsko samozavestjo;
– dominanten, vztrajen in trmast težak.

Trije različni sklopi osebnostnih lastnosti zahtevajo najmanj tri različne pristope – k interakciji, komunikaciji, vzgoji in načinu življenja s psom. Te pristope moramo kot vodnik obvladovati, v idealnem svetu pravzaprav ne glede na to, kateri osebnostni tip označuje našega psa. Za določen osebnostni tip psa pa je to nujno in neizbežno. Zato pomislimo ponovno najprej na našo osebnost in kako ta vpliva na odnos s psom.

Prvi sklop je praktično »pes angelček«. Vedenjske težave se pri njih nakazujejo v najslabšem primeru z živciranjem vodnika s kakšnim cviljenjem in prosjačenjem, ki pa se ne razvije v težje vedenjske težave, je pač malo »dosadan«. Bistveno pri tem tipu je, da je v interakciji z njim v primeru neželenega vedenja običajno dovolj že ignoriranje, ga »postavit na hladno«, da pes dojame sporočilo. Če že, je to tip osebnosti psa, ki bo lahko funkcioniral tudi z vodnikom, ki je nekoliko bolj nežnega karakterja in težko reče »ne«.

Poglejmo drugi sklop in ga poimenujmo »pes hudiček«. Njegovo neželeno vedenje (po možnosti že v zgodnjem obdobju) se začne nakazovati skozi vedenjske vzorce in težave, ki marsikateremu vodniku že lahko predstavljajo problem oziroma (pre)velik izziv. »Pes hudiček« svojo naravo kaže skozi čuvanje hrane, prostora, stvari, ljudi, renčanje ali pretirano lajanje na motnje v okolici, reaktivnost in podobno. Če te reakcije niso pravilno naslovljene, pravočasno in dosledno, se pri temu tipu osebnosti lahko razvijejo bolj nadležne vedenjske težave. Zato je serijska samozavest, odločnost in doslednost vodnika osnova in resnično najmanj, kar takšen tip osebnosti psa zahteva, potrebuje in si zasluži.

Potem pa pridemo do resno resnega sklopa, ko je ključno, da resne zadeve vodnik resno vzame v svoje roke. Govorimo o »resnem težaku«, s katerim ni heca. Njegove vedenjske težave že predstavljajo ali pa imajo dober potencial da postanejo nevarnost njemu samemu, ljudem, živalim ter celo družini in vodniku. Govorim o agresiji, eksplozivni reaktivnosti, težki obliki ločitvene tesnobe. Tu mi verjetno ni potrebno posebno poudarjati, da mora vodnik zdominirati dominanco. In pika. Ni prostora za popustljivost, ni prostora za napake. Brez heca in brez debate!

Pa se vrnimo na osnovni razlog za katerokoli zgoraj našteto vedenjsko težavo ali neželen vedenjski vzorec. To je neskladnost oziroma zgrešena kombinacija osebnostnih lastnosti psa in njegovega vodnika. Kot sem že omenila, vsak osebnostni tip psa določa, kaj pes v življenju potrebuje, da postane najboljša verzije sebe. Koliko usmeritev, koliko strukture, koliko omejitev, koliko truda, koliko časa… Koliko (in kakšnega) svojega vodnika!

Zato je smiselno, da spoznamo sebe, da spoznamo psa ter da odnos (kolikor se le da) spravimo v ravnovesje in harmonijo. Tudi s strokovno pomočjo. Če je osebnost nas in psa totalni »mismatch«, pa najprej začnimo pri sebi. Na način, da prebudimo v sebi čustveno stabilnost in zdravo samozavest (ne glede na osebnostni tip psa) ter pogledamo na psa kot na psa (ne kot na mašilo čustvenega manjka).