Ljubezen gre skozi želodec, pravi stari ljudski rek. O tem, ali drži ali ne, ne bom sodila, dotaknila pa se bom ene pereče teme, o kateri je po mojem mnenju potrebno ozaveščati. Kljub temu, da postaja bolj in bolj razširjen problem sodobnega sveta, marsikateri lastnik psa pojava ne dojema kot nekaj slabega. Govorim o debelosti pri psih – pojav, ki ga v večini primerov sama uvrščam med zlorabe. In sicer v primerih, ko imajo psi prekomerno težo zaradi preobilne in/ali nepravilne prehrane. In ti primeri so daleč v večini. Na žalost.
Le nekaj odstotkov psov s prekomerno težo je namreč predebelih zaradi zdravstvenih razlogov, kot je na primer nepravilno delovanje ščitnice ali nadledvične žleze. Pri večini predebelih psov pa gre za posledico prekomerne količine hrane ali neprimerno prehrano (ostanki družinskih obrokov z mize, s stališča kakovosti in količine neprimerni priboljški ipd.). To, da debelost vodi do mnogih zdravstvenih težav, kot so težave s sklepi, srcem, dihali, kot je sladkorna bolezen in nagnjenost k nalezljivim boleznim, do splošne (kritično) slabe telesne kondicije in kronične utrujenosti, načeloma ne bi smelo biti težko razumeti. Ne more biti težko razumeti. S tem se pravzaprav lahko poistovetimo, saj vemo, kako negativno vpliva prekomerna telesna teža na človeka. In vse to je že samo po sebi dovolj dober razlog, da prehrano svojega psa uravnotežimo in poskrbimo, da ima pes primerno telesno težo. Brez izgovorov.
Nekateri psi so bolj nagnjeni k debelosti, nekateri so bolj požrešni, nekateri so manj ješči, nekateri pa celo izbirčni. Ne glede na vse našteto smo kot lastniki psa odgovorni in dolžni nadzirati njegovo težo ter ga hraniti primerno (količinsko in uravnoteženo). Pri tem se nikar ne zanašajte (bom bolj iskrena – ne izgovarjajte) na njegov ”trpeč, sestradan pogled”, predvsem pri tistih požrešnih mojstrih čustvene manipulacije, ki ga obvladajo do potankosti. Ne prepustite se niti manipulaciji v obliki izbirčnosti, ki je zelo pogosto posledica tega, da ima pes ”polno rit vsega”. Mislim, realno, ko se vam ni treba bati, da boste lačni, verjetno tudi rajši kaj pregrešno dobrega kot pa kuhan krompir pojeste, a ni res? Karikiram, a tako je.
Debel pes bi vsakemu odgovornemu lastniku moral biti glasen alarm, pa še rdeča luč zraven. Debel pes ni zdrav, ni srečen, ne počuti se dobro, kakovost njegovega življenja ni na visoki, niti ne na zadovoljivi ravni. Da o življenjski dobi, ki je ob tem resno ogrožena, ne govorim.