Mora vaš pes resnično uživati v interakciji s čisto vsakim človekom in psom? Imeti rad vsakega, ki ga v življenju sreča? Ne. Ali izraz ”socializiran pes” pomeni, da mora biti ta naš ljubek kuža vedno na voljo za božanje, ogovarjanje, druženje ter igro s tujci in psi? Ne in pika.
Pomislite nase in na to, kako bi se počutili, da direktno proti vam priteče glasna mimoidoča in vam prične, s spremljajočim piskajočim glasom navdušenja (predstavljajte si blazno zoprn glas piskajoče pasje igrače), gladiti lase? No, meni ne bi bilo fajn. Če slučajno ne ta, pa bi kakšen podoben primer verjetno v vsaki osebi vzbudil izjemno nelagodje.
Nekateri lastniki psov so zmotno prepričani, da bodo nelagodje svojega psa odpravili na način, da bodo čim pogosteje psa silili v vse mogoče socialne stike, ki mu nelagodje povzročajo. ”Jaz mu samo želim, da ima čim več svojih pasjih prijateljčkov, pa otroških oboževalcev, pa da je do vseh fajn, pa da je njemu fajn…” No, tudi mi nismo vsi social butterflies, zakaj bi to za vsako ceno pričakovali od svojega psa.
V resnici psu z neprimernimi socialnimi stiki oziroma stiki na napačen način le povečujemo stisko. Če se kuža na primer boji velikih psov, se bo strah v primeru, da bo prisiljen v neprimerno interakcijo z velikimi psi, le okrepil. Če si mi predstavljamo, da je noro zabavno in koristno za psa, da je družaben pod vsakršnimi pogoji, je to lahko za psa,ki to ni, nočna mora.
Naloga dobrega in zaupanja vrednega vodnika ni, da svojemu psu konstantno omogoča druženje, komunikacijo in igro z vsakim, ki pride mimo. Osnovna in bistvena naloga je, da v vsaki situaciji poskrbi za to, da ima zadeve pod kontrolo, kar med drugim pomeni tudi to, da poskrbi za neželeno poseganje drugih v osebni prostor svojega psa ter da psu omogoči umik v situacijah, ki so preveč stresne. Dober vodnik je zagovornik svojega psa, dober vodnik uredi zadeve! Tako si dobrega vodnika predstavlja tudi njegov pes, ki mu posledično ni potrebno vzeti stvari v svoje tace in reševati težav na njemu primeren način(po možnosti za nas in okolico neprimeren, celo nevaren).
S takšnim pristopom bomo dosegli dva velika cilja. Eden je ta, da nam bo pes brezpogojno zaupal, kar je ključ dobrega odnosa med vodnikom in psom. Drugi pa, da bo naš pes v neposredni bližini ljudi, psov in drugih motenj umirjen in sproščen, ne bo reagiral in bo samo obstajal. Oziroma bo, v primeru večjega pritiska, sam sprejel pravilno odločitev, to je umik.