Pred nekaj dnevi sem doživela (milo rečeno) neprijetno situacijo, ki je v meni ponovno, kot že tolikokrat, vzbudila razmišljanje o primernosti lastnika psa biti dober vodnik ter primernosti izbire psa za določenega človeka. Naj pojasnim, da je bila situacija skrajno nevarna in bi se lahko končala še slabše, če s svojim znanjem, izkušnjami in intuicijo ne bi odreagirala. Morda bi o novi grozljivi tragediji brali tudi v časopisih. Če pustim travme udeležencev in vse ostalo ob strani, se samo sprašujem – »Zakaj?«, »Zakaj ne prevzamemo odgovornosti, ki je del lastništva psa?«, »Zakaj si psa ne izberemo po temeljitem premisleku, ali je fizično in karakterno primeren zame in za mojo družino?«, »Zakaj vnaprej ne razmislimo, ali bomo sposobni (fizično in psihično) s psom vzpostaviti najboljšo verzijo odnosa vodnik-pes?«, »Zakaj?«…

Ni vsak pes primeren za vsakega človeka. Kakorkoli se zdi, da je ta »statement« v teoriji popolnoma jasen in razumljiv, se v praksi izkaže, da temu ni tako. Nisem popolna in tudi sama imam za seboj izkušnjo, ko sem psa izbirala na podlagi osupljive lepote, moči in gracioznosti, ki me je prevzela. A tako kot me je prevzela lepota, na podlagi katere sem si nabavila svojega prvega psa, sem potem sama prevzela tudi odgovornost, ko sem spoznala, da psa ne morem obvladat. Ne fizično, ne psihično. Prevzela sem tako gromozansko odgovornost, da sem svoje življenje posvetila psom, vzgoji in prevzgoji. Verjetno mi ni treba poudarit, da večina lastnikov, ki nepremišljeno nabavi psa, ki ga ne obvladajo, tega ne stori. Veliko preveč jih v takem primeru ne naredi niti toliko, da bi psa obvladali v vsakodnevnih življenjskih situacijah. In tu je problem. Problem, ki smo ga začeli že z napačno izbiro. Je problem, ni pa konec sveta. Danes obstajajo strokovnjaki za vzgojo in prevzgojo, ki vam lahko in znajo pomagati obvladati psa, ki je (tudi fizično) neobvladljiv. Naučijo vas načinov, tehnik in uporabe primernih orodij, da boste s psom lahko funkcionirali, ne da bi predstavljali grožnjo sebi in okolici. Polagam vam na srce – poiščite strokovno pomoč.

Ja, večkrat govorim o karakternih lastnostih, osebnostnih lastnostih, povezanih z genetiko, napačnih pristopih vzgoje in posledicami tega, slabem vodenju lastnika… A lepo prosim, seveda je tudi dejavnik fizičnega obvladovanja svojega psa izjemnega pomena. Zato dajmo razmislit tudi o tem. Če že sebi zagrenimo življenje s psom, ki ga kot vodnik ne obvladamo do te mere, da bi lahko postal najboljša verzija sebe, dajmo vsaj okolico ubranit pred njim. Če ta »pain in the ass« tehta par kil, bomo namreč situacijo, kljub neprimernemu odzivu na motnjo v okolici (tako psa kot lastnika), bolje obvladali, kot če se bo odločil reagirati 50-kilski pes.

Družba omogoča, da imamo povsem proste roke pri izbiri svojega psa. Velik, majhen, aktiven, učljiv, dolgodlak, kratkodlak… Če prevzamemo odgovornost imeti psa. In ta se začne že z odgovorno izbiro. Zato dajmo, kot sem enkrat že zapisala, biti najprej iskreni do sebe, kaj zmoremo in kaj ne (tudi fizično). Nepremišljeni izbiri lahko namreč kaj kmalu sledi premoč psa – tako fizična kot psihična. Pa si ne želimo zagrenit življenja, a ne? Ne sebi, ne drugim… In ne psu.