Naslov, ki zavaja, seveda. Gre pa za precej razširjen mit in izrek ter pač primeren moji današnji temi – lajanju. Pa ne bom podrobno razlagala izreka z namenom, da ovržem mit, ni to cilj današnjega zapisa. Povedala bi le, da sta tako lajanje (verbalna/vokalna komunikacija) kot grizenje (fizična komunikacija) enostavno pač osnovni komunikacijski veščini, s katerima »operirajo« psi. No, če sem čisto natančna, sem že s tem ovrgla mit »pes, ki laja, ne grize«.

Torej, psi lajajo. Lajajo, ker je to njihov način komunikacije, tako kot je naš način govor oziroma vokalna komunikacija preko besed (vsaj načeloma). Dejstvo pa je, da je lajanje tesno povezano z nivojem energije psa, in sicer je pes, ki laja, praviloma v stanju višje energije, torej vznemirjen. Umirjen pes ne laja. Samo po sebi lajanje po mojem mnenju ne predstavlja vedenjske težave oziroma neprimernega vedenja, je pa res, da pretirano lajanje lahko postane izredno moteče. Pretirano lajanje postane moteče za nas, še prej pa verjetno za okolico.

Torej, umirjen pes ne laja. Do laježa pride, ko nekaj/nekdo povzroči dvig energije in vznemirjenost psa. Seveda pri tem pomembno vlogo odigra tudi genetika, nekateri psi so enostavno bolj nagnjeni k lajanju kot drugi. Vzgibi za dvig energije pa so lahko zelo različni – ločitvena tesnoba, vznemirjenost ob veselju, zadovoljstvu, sreči ali pa kakršnakoli motnja, na katero pes odreagira oziroma začuti potrebo, da se nanjo odzove. Ta potreba po lajanju, ki jo pes začuti ob določenem vzgibu v okolici, je praviloma povezana z njegovimi osnovnimi nagoni, življenjskim stilom ter usmeritvami, ki jih prejema od vodnika. Določeni psi ob motnji želijo opozoriti na nevarnost ali »nevarnost«, zaščititi svoje krdelo, pregnati nevarnost ali »nevarnost«, zgolj opozoriti na nekaj… Določeni psi pa niti ne potrebujejo vzgiba, lajajo iz čistega dolgčasa.

Kakorkoli, kot že rečeno, lajanje načeloma ni povezano z neželenim vedenjem, je pa moteče, še posebej, če je pretirano. Tako da, če je lajanje vašega psa moteče, za vas ali za okolico, je za odpravljanje tega potrebno najprej odkriti vzrok, torej, zakaj vaš pes laja. Pri tem imejte ves čas v mislih tudi že omenjeno dejstvo, da se pes odloči za lajež le, ko je vznemirjen. Cilj ukrepov v zvezi z lajanjem naj bo torej umirjanje psa in ne korekcija laježa.

Zagotavljam, da umirjen pes ne bo imel potrebe po lajanju. Pika in konec.