Verjemite mi, da vem, kako je lep občutek, ko pridemo domov in nas doma vedno z mahajočim repom in nasmehom na obrazu pričaka naše ljubljeno bitje. Nam priteče v pozdrav… Tu bi bila za mene »pika in konec« v romantični pripovedi o srečnem psu v povezavi z izražanjem veselja in navdušenja. Pa v veliko primerih ni, saj se stanje veselja, navdušenja in sreče mnogokrat razvije v stanje pretiranega veselja, navdušenja in sreče. Na žalost pa stanje pretiranega veselja, navdušenja in sreče v resnici ne pomeni, da je pes srečen. Zakaj?

Pes, ki nas je »tako zelo vesel«, da skače in naskakuje, se vrti okoli svoje osi in cepeta, vokalizira in se celo polula, nas je lahko še tako zelo vesel, a v osnovi ni srečen pes. Kvazi sreča na zunaj dejansko skriva povsem drugačno notranje stanje, stanje duha. Pes, ki izraža zgoraj omenjena vedenja, je v resnici v bolj ali manj stalnem stanju vznemirjenosti in visoke energije. Takšno stanje pa se na ven ne odraža le kot nas je »tako zelo vesel«, temveč se prej ali slej pokaže skozi napačne odločitve psa in posledično neželena vedenja. Takšno stanje je namreč precej dober pokazatelj težav v odnosu psa z lastnikom – pomanjkanje vseh tistih sestavin odnosa, ki lastnika v očeh psa postavljajo na piedestal zaupanja vrednega vodnika (vodenje, usmeritve, spoštovanje, pozornost in upoštevanje navodil).

Pes, ki »se zatakne« v krogu povišane energije, je pes, s katerim je izredno težko oziroma včasih praktično nemogoče uspešno komunicirati, dobiti njegovo pozornost in ga pravilno usmeriti. Pes, ki ga bomo v takšnem stanju učili poslušnosti, bo osnovna povelja načeloma osvojil in jih poznal, padel pa bo na celi črti razumevanja bolj življenjskih vzorcev vedenj, ki se od njega pričakujejo. Zato naj nam bo cilj, kljub temu, da nas je »tako zelo vesel«, najprej nasloviti njegovo »nahajpanost in razštelanost«, ki povzročata, da nas je »tako zelo vesel«, nato pa delati na vzpostavitvi discipline, sistema omejitev in pravil, na samokontroli in umirjanju, na razumevanju sprejemljivega in nesprejemljivega ter na spoštovanju vodnika.

Sem že večkrat ponovila, pa bom še večkrat – pes, ki mu je povsem jasno, kaj je sprejemljivo in kaj ne, je umirjen in srečen pes. In nas je še vedno »tako zelo vesel«!