Glede na to, da je sezona počitnic, sem trenutno polno zasedena z varstvom naših počitnikarjev. Vsi, ki me spremljate, veste, da imam v varstvu zelo različne pse, tako po velikosti, starosti, pa tudi po karakterju in težavnosti. Z varstvom psov se nadvse rada ukvarjam, med drugim tudi zato, ker na ta način srečujem različne pse ter imam možnost opazovati različne vrste telesne govorice, interakcije, pa tudi različne vrste igre med psi. Različni psi se namreč igrajo na različen način.
Mi je pa ravno igra mojih počitnikarjev na poligonu dala idejo, da ponovno podelim nekaj misli. O igri brez meja. No, v resnici o igri, ki ima meje. Zelo tanka je namreč meja med igro in nadlegovanjem. Ni vsaka igra tudi dejansko igra. Po drugi strani pa je lahko igra, ki izgleda blazno grobo, čisto primerna igra, ki obema vpletenima psoma povsem odgovarja. Torej, bolj pomembno kot način igre je pri opazovanju nameniti pozornost uravnoteženosti vlog. Pri igri se vloge obeh psov menjajo – energija obeh psov je na podobnem nivoju, nekaj časa lovi prvi, potem drugi, grizljanje, skakanje in tapkanje je uravnoteženo med »igralcema« in podobno.
Kadar uravnoteženosti v igri ni, običajno igra ni igra, temveč je nadlegovanje. Pes, ki je, dajmo reči, v podrejenem položaju, torej pes, ki mu igra ne odgovarja, v takšni aktivnosti dejansko občuti tesnobo, strah in nelagodje. Če ne prepoznamo lastnosti neprimerne igre in ne prepoznamo niti telesne govorice psa, ki je v stiski, zna takšna aktivnost (ki, ponavljam, ni igra) pripeljati do konflikta. Še posebej, če se pes v podrejenem položaju ne bo imel možnosti umakniti. Ker ga ne bomo zaščitili oziroma ga ne bomo znali zaščititi, se bo moral ubraniti sam.
Zato je zelo pomembno, da smo tudi v kontekstu igre zaščitnik in odvetnik svojega psa. Torej, da igro, ki psu očitno ne odgovarja in v njemu ustvarja nelagodje, ustavimo. Da ustavimo (tudi fizično, če je potrebno), če je pritisk drugega »igralca« na psa prevelik. Da zagotavljamo, da je v igri nevtralna in primerna energija, primerna obema »igralcema«. Ali pa več njim, če je na »igrišču« več psov. Če namreč energija oziroma vznemirjenje enega psa preseže raven krdelne energije, lahko zelo kmalu pride tudi do konflikta celotne »družbe«.