Vsak trenutek, preživet s psom, je vzgoja psa. Včasih sami na to nismo dovolj pozorni, a naš pes je. Vedno.Pes vsako našo interakcijo z njim ali kakršnokoli aktivnost/neaktivnost njegovi prisotnosti dojema kot medsebojno komunikacijo. Namerno ali nenamerno pri tem vsrkava in ponotranji sporočila, ki jih prejema, ter se uči biti. Sporočila, ki so zanj bistvena, so predvsem dovoljenja (kaj lahko?) in omejitve (česa ne smem?), ki mu jih postavljamo oziroma predstavljamo.
Ko se pokažejo hujše vedenjske težave, kot je na primer reaktivnost, se moramo zato zavedati, da je glavni problem ravno v malih stvareh. Zagotovo je reaktivnost v tem primeru največja težava, a do nje ne pride kar iznenada. Do reaktivnosti vodi skupek manjših težav, ki ostanejo neopažene oziroma jih v vsakdanjem življenju s psom enostavno zignoriramo. Kot odgovorni lastniki psov se moramo zavedati, da majhne stvari, kot je cviljenje in lajanje, nenehno sledenje lastniku in vstopanje v osebni prostor, neupoštevanje povelj lastnika, ali celo varovanje hrane in prostora, renčanje in grizenje, niso zanemarljive. Odvisno od karakterja psa, vendar zelo pogosto te male stvari vodijo inpripeljejo do hujših posledic, ki se odražajo v neželenem in celo nevarnem vedenju. Zanemarjanje vseh teh majcenih težav v našem vsakdanjiku s psom bo neizogibno povzročilo in tudi okrepilo slabe vedenjske vzorce. Po drugi strani bo naslavljanje manjših neželenih vedenjskih vzorcev pravočasno in na pravi način zagotovo bistveno pripomoglo k odpravljanju oziroma preprečevanju večjih težav. Izjemno pomembno pa je tudi naslavljanje vseh malih trenutkov, ko se pes vede spoštljivo, primerno, ko se primerno odloči, torej nagrajevanje. Na ta način psu v vsakem trenutku jasno sporočamo, kaj je prav in kaj ne.
Zaupanja vreden vodnik v očeh psa postane lastnik skozi vsakdanjo interakcijo z njim, skozi pravilne in pravočasne odzive – korekcija v primeru neprimernega vedenja ter pohvala v primeru primernega. Neukrepanje v primeru neželenega vedenja v očeh psa pomeni potrditev, da je to, kar počne, sprejemljivo, nedoslednost v naših odzivih pa dodatno še znižuje našo kredibilnost. Korak za korakom na ta način izgubljamo vlogo vodje oziroma v odnosu vodnik-pes celo tonemo v podrejeni položaj. Pes z občutkom, da nima vodje, ki ga usmerja, ter da je okolje, v katerem se nahaja, nestabilno, brez strukture in kontrole, seveda dobi razlog, da zadeve vzame v svoje tace. Ta ”odgovornost” v njemu povzroča dodatni stres, tesnobo, nesigurnost…, začaran krog pa vodi v njegove samostojne odločitve, reakcije in dejanja, ki so z našega stališča nedopustna.
Kot dober vodnik torej moramo biti pozorni na vsak najmanjši trenutek v odnosu s svojim psom. Lahko jih ignoriramo in se prepustimo toku ter s tem negativno vplivamo na svojo verodostojnost, lahko pa z ustrezno komunikacijo vedenje v določenem trenutku opredelimo kot neželeno in nesprejemljivo oziroma primerno in ustrezno. Na ta način bomo v očeh svojega psa zagotovo postali vodje, ki si ga želijo, zaslužijo in ga potrebujejo.
Vsak trenutek v našem odnosu s psom šteje in vzgoja psa ni omejena aktivnost, temveč način življenja. Če se tega zavedamo, to sprejmemo in skladno s tem ravnamo, bomo zmagali. Ni večje zmage kot postati zvezdniški vodja svojemu ljubljenemu družinskemu članu.