Zapiranje psa v boks? Brrr, kako kruto! Predlagam, da odpremo oči – uporaba boksa nikakor ni kruta. Še posebej ne v očeh našega psa, skozi katere bi večkrat morali pogledati, da bi psa resnično razumeli. Če zelo poenostavim, uporabo boksa ljudje povezujemo z zaprtostjo živega in čutečega bitja v utesnjen prostor, brez možnosti izhoda. Kruto in nehumano. Priznajte, da je to prva asociacija ob besedni zvezi ”hišni boks”. Boks za prevažanje v avtu nam je nekako še sprejemljiv, saj razumemo, da je pes na ta način v avtu bolj varen. Da bi ga uporabljali doma, to pa ne, zakaj že? No, dodala bom, da smo pri odnosu pes – boks – lastnik največja težava lastniki, naša pogled na uporabo boksa, naša krivda ob uporabi boksa ter posledično nedosledna in nepravilna uporaba. Pasje dojemanje boksa je kilometre daleč od tega.

Kaj, če vam povem, da psi po naravi za svoj ”odklop” iščejo majhne in umaknjene prostore, ki jih povezujejo s stabilnostjo, udobjem, počitkom? Če torej psu čez dan nudite dovolj strukturirane aktivnosti, ni popolnoma nobenega razloga za vaše občutke krivde, ko mu omogočite, da se umakne v svoj kotiček, kjer ”polni baterije”.

Kaj, če vam povem, da je nenehno zasipavanje psa s pozornostjo (crkljanje, božanje, spanje v naročju, igranje, animiranje na različne načine…), prav vsak trenutek 24/7, razlog, da pes razvije ločitveno tesnobo? Čemur seveda sledi, da se psu ”utrga”, ko ga nenadoma zaprete v boks in pustite samega. To ni posledica in problem uporabe boksa, temveč je posledica in problem psihičnega stanja vašega psa, ki enostavno ne razvije veščin, da je lahko sam s sabo, neodvisen od konstantnega kontakta z vami.

Kaj, če vam povem še, da poslanstvo hišnega boksa ni biti začasen pripomoček za mladička, dokler ta ne neha uničevat pohištva in lulat po stanovanju? Hišni boks je idealno orodje za vsakodnevno prakticiranje in trening veščin vodenja. S tem pa utrjevanje našega položaja kot vodnika v očeh našega psa. Po drugi strani z nedoslednostjo in nepravilno uporabo hišnega boksa v pasjih očeh izgubljamo status vodje, stopničko po stopničko se spuščamo po lestvici sestavin dobrega vodnika: struktura, red, doslednost, usmerjanje, zaupanje.

Neprakticiranje uporabe hišnega boksa v smislu nezmožnosti ”odklopa” psa v njem zelo pogosto oznanjuje težave in neželena vedenja tudi v zunanjem okolju. Kar pes vadi in trenira, to postane. Zato je ključno, da uporabo hišnega boksa treniramo. Ob tem, kot pri vsakem treningu in aktivnosti vzgoje, želena vedenja nagrajujemo, neželena korigiramo. Če psa kar preprosto zapremo v boks brez naše prisotnosti in nadzora njegovega obnašanja, bo praviloma sledilo neželeno vedenje. To neželeno vedenje v naši odsotnosti ne bo korigirano, temveč se bo utrjevalo. In eskaliralo – doma ter v zunanjem okolju.

Kaj če vam povem samo še to, da je osvojena veščina, da gre pes umirjeno v in iz boksa izključno na naše povelje, eden ključnih korakov na poti do lepo vzgojenega spremljevalca? Majhen korak iz naše percepcije, a velik iz percepcije našega psa, ki v tem vidi, da imamo nadzor nad situacijo, kar seveda v njem zbuja zaupanje v nas kot dobrega vodnika.

Zato, lepo vzgojeni vodniki, hišni boks je v resnici zlata (vredna) kletka! Psu omogoča to, kar potrebuje – stanje umirjenosti, vam pa tisto, kar si želite – umirjenega psa.